Kaj je kognitivna stimulacija pri demenci in zakaj je pomembna?

Demenca ne vpliva samo na spomin. Pogosto se postopoma spreminjajo tudi pozornost, zbranost, prepoznavanje predmetov, razumevanje navodil, logično razmišljanje in sposobnost povezovanja informacij.

Prav zato je kognitivna stimulacija pri demenci tako pomembna. Ne gre za preverjanje znanja, popravljanje napak ali “treniranje možganov” na silo. Gre za nežno, prijetno in osebi prilagojeno spodbujanje miselnih sposobnosti, ki so še prisotne.

Kognitivna stimulacija lahko vključuje pogovor ob slikah, razvrščanje predmetov, iskanje parov, prepoznavanje barv, povezovanje znanih motivov, opazovanje podobnosti in razlik ali preproste miselne igre.

Najpomembnejše pri tem je, da se oseba počuti varno, vključeno in uspešno.

Kaj pomeni kognitivna stimulacija?

Kognitivna stimulacija pomeni spodbujanje miselnih procesov skozi preproste, razumljive in prijetne aktivnosti. Te aktivnosti lahko osebi pomagajo uporabljati sposobnosti, kot so:

• pozornost,

• prepoznavanje,

• spomin in priklic,

• logično razmišljanje,

• razvrščanje,

• povezovanje pojmov,

• opazovanje podobnosti in razlik.

V praksi to pomeni, da osebi ponudimo dejavnost, pri kateri nekaj opazuje, primerja, izbere, poimenuje, razvrsti ali poveže.

To je lahko zelo preprosto. Na primer:

• poišče dve enaki sliki,

• izbere predmet določene barve,

• razvrsti slike na “hrana” in “živali”,

• prepozna znan predmet na fotografiji,

• pove, kaj opazi na sliki,

• primerja dve podobni kartici,

• iz vsakdanjih predmetov izbere tiste, ki spadajo v kuhinjo.

Takšne aktivnosti se morda zdijo majhne, vendar lahko osebi z demenco ponudijo pomembno priložnost za miselno vključenost in občutek sodelovanja.

Kognitivna stimulacija ni testiranje spomina

Pri osebah z demenco je zelo pomembno, da kognitivne stimulacije ne zamenjamo za testiranje spomina.

Vprašanja, kot so:

“Se spomniš, kdo je to?”
“Kako se temu reče?”
“Zakaj tega ne veš?”
“Kam to spada?”

lahko osebo hitro spravijo v stisko. Če odgovora ne najde, se lahko počuti neuspešno, zmedeno ali osramočeno.

Boljši pristop je nežen in sodelovalen:

“Poglejva skupaj.”
“Kaj vidiš na tej sliki?”
“Ali ti je ta predmet znan?”
“Kam bi ga mogoče lahko dali?”
“Bi izbrala to ali to?”
“Tole me spomni na vrt. Kaj pa tebe?”

S tem osebe ne postavimo v položaj, kjer mora dokazovati svoje znanje. Namesto tega jo povabimo v skupno opazovanje, pogovor in raziskovanje.

Pri kognitivni stimulaciji ni cilj, da oseba vedno odgovori pravilno. Cilj je, da se v dejavnost vključi na način, ki je zanjo prijeten in dosegljiv.

Zakaj je kognitivna stimulacija pomembna pri demenci?

Pri demenci se določene sposobnosti postopoma spreminjajo, vendar to ne pomeni, da oseba ne more več razmišljati, opazovati, prepoznavati ali sodelovati.

Veliko oseb z demenco se dobro odziva na jasne, znane in preproste aktivnosti, še posebej takrat, ko niso preobremenjene s pravili.

Kognitivna stimulacija lahko pomaga pri:

• ohranjanju pozornosti,

• spodbujanju prepoznavanja znanih motivov,

• aktiviranju spomina in priklica,

• vadbi logičnega povezovanja,

• spodbujanju razvrščanja in primerjanja,

• ustvarjanju prijetnega stika med osebo in svojcem ali negovalcem.

Pomembno pa je razumeti, da kognitivna stimulacija ni samo “vaja za možgane”. Je tudi način, kako osebi pomagamo ostati povezana z okoljem, predmeti, slikami, besedami, spomini in ljudmi okoli sebe.

Dobro izbrana aktivnost lahko spodbudi pogovor, nasmeh, zanimanje ali občutek: “To še zmorem.”

Katere sposobnosti lahko spodbujamo?

1. Pozornost

Pozornost pomeni, da oseba usmeri pogled, misel ali odziv na določeno stvar. Pri demenci je pozornost pogosto krajša, zato naj bodo aktivnosti kratke, jasne in brez preveč motečih elementov.

Primeri vaj za pozornost:

• poiščite kartico z določeno barvo,

• izberite sliko, na kateri je žival,

• poiščite dve enaki sliki,

• opazujte sliko in skupaj povejte, kaj je na njej,

• primerjajte dve kartici in poiščite razliko.

Pri vajah za pozornost je pogosto bolje uporabiti manj kartic ali manj predmetov. Preveč izbire lahko osebo hitro zmede.

2. Prepoznavanje

Prepoznavanje pomeni, da oseba na sliki, predmetu ali fotografiji prepozna nekaj znanega. To so lahko vsakdanji predmeti, hrana, živali, rastline, oblačila, orodje, prostori v domu ali motivi iz narave.

Znani motivi so pomembni, ker so pogosto bolj razumljivi in prijetni kot abstraktne slike ali zapleteni simboli. Lahko sprožijo tudi pogovor:

“Tole je videti kot nekaj iz kuhinje.”
“Ta roža je podobna tistim, ki si jih imela na vrtu.”
“Poglej, tukaj je pes. Imaš rada živali?”

Takšen pristop lahko spodbudi prepoznavanje, spomin in pogovor, ne da bi osebo spravili pod pritisk.

3. Logično razmišljanje

Logično razmišljanje pri kognitivni stimulaciji ne pomeni zahtevnih nalog. Gre za preprosto iskanje povezav: kaj spada skupaj, kaj je podobno, kaj je drugačno, kaj ima skupno lastnost.

Takšne naloge osebi pomagajo uporabljati povezovanje, sklepanje in razumevanje odnosov med predmeti.

Če je naloga pretežka, jo lahko poenostavimo. Namesto petih možnosti ponudimo samo dve. Namesto vprašanja “Kam to spada?” lahko rečemo: “Ali bi to dali v kuhinjo ali na vrt?”

4. Razvrščanje

Razvrščanje je ena najbolj uporabnih oblik kognitivne stimulacije. Oseba predmete, slike ali kartice ureja glede na skupno lastnost.

Razvrščanje je lahko zelo preprosto ali nekoliko zahtevnejše. Za začetek lahko uporabimo samo dve skupini, na primer “hrana” in “živali”. Kasneje lahko dodamo več kategorij ali več kartic.

Pomembno je, da nalogo prilagodimo osebi. Če oseba razvrsti predmet drugače, kot bi ga mi, ni nujno, da jo takoj popravimo. Včasih je bolj koristno vprašati:

“Zakaj bi ga dala tja?”
“Zanimivo, poglejva skupaj.”
“Mogoče bi res lahko spadal tudi sem.”

Tako ohranimo občutek varnosti in sodelovanja.

Primeri kognitivne stimulacije doma

Kognitivno stimulacijo lahko izvajamo z zelo preprostimi pripomočki. Uporabimo lahko fotografije, slike iz revij, kartice, vsakdanje predmete, barvne listke, kuhinjske pripomočke ali stvari, ki jih ima oseba rada.

Pogovor ob fotografijah

Izberite nekaj fotografij ali slik in osebo povabite k opazovanju. Ni treba, da se spomni imen, datumov ali dogodkov. Dovolj je, da skupaj pogledate sliko in se pogovorite o tem, kaj je na njej.

Namesto “Se spomniš tega dne?” lahko vprašate:

“Kaj opaziš na tej sliki?”
“Katera barva ti je tukaj všeč?”
“Kaj misliš, kje bi to lahko bilo?”

Razvrščanje vsakdanjih predmetov

Na mizo položite nekaj znanih predmetov, na primer žlico, skodelico, glavnik, robček, svinčnik in jabolko. Skupaj jih lahko razvrstite po tem, kam spadajo ali za kaj jih uporabljamo. Lahko uporabite tudi eno izmed naših iger Poveži kategorije.

To spodbuja prepoznavanje, razumevanje namena in logično povezovanje.

Iskanje parov

Uporabite pare slik ali predmetov. Oseba lahko poišče dve enaki sliki, dva predmeta iste barve ali dve stvari, ki spadata skupaj. Naša igra Spomin vsebuje veliko tipičnih fotografij iz Slovenije in preteklosti, kar bo sprožilo pogovore in priklic spomina.

Če je iskanje parov pretežko, kartice obrnite navzgor in ji pomagajte z namigi.

Razvrščanje po barvah

Barve so pogosto dober začetek, ker so jasne in vizualno razumljive. Oseba lahko predmete ali kartice razporedi na rdeče, zelene, modre ali rumene. V naši igri Poveži barve smo zbrali realistične fotografije objektov v različnih odtenkih barv - za bolj preprosto ali zahtevejše povezovanje barv.

Pri tem ne gre samo za barve, ampak tudi za pozornost, opazovanje in primerjanje.

Iskanje podobnosti in razlik

Pokažite dve sliki in skupaj iščite, kaj je enako in kaj drugače. Lahko primerjate barvo, obliko, velikost, motiv ali namen.

Vprašanja naj bodo preprosta:

“Kaj je tukaj podobno?”
“Katera slika ima več zelene?”
“Ali sta ti dve stvari za isti prostor?”

Dopolnjevanje kategorij

Začnite z eno kategorijo, na primer “kuhinja”. Nato skupaj iščite, kaj vse bi lahko spadalo v kuhinjo: krožnik, žlica, lonec, skodelica, kruh.

To je zelo dobra vaja za logično razmišljanje, besedno povezovanje in priklic znanih pojmov.

Kako aktivnost prilagoditi osebi?

Najboljša kognitivna stimulacija je tista, ki je prilagojena trenutnim zmožnostim osebe. Če je naloga pretežka, jo poenostavimo. Če je oseba še zelo samostojna, lahko dodamo več možnosti ali večji izziv.

Namesto “Razvrsti vse kartice” lahko rečemo:

“Poglejva samo ti dve. Katera bolj spada v kuhinjo?”

Namesto “Poišči vse pare” lahko rečemo:

“Ali sta ti dve sliki enaki ali različni?”

Majhne prilagoditve lahko naredijo veliko razliko.

Kako pomagati brez popravljanja?

Pri osebi z demenco je način komunikacije pogosto pomembnejši od same naloge.

Če oseba naredi napako, ni treba takoj reči “ne” ali “narobe”. Bolj podporno je, če uporabimo stavke, kot so:

“Poglejva še enkrat.”
“Mogoče bi lahko bilo tudi drugače.”
“Dobra ideja, razmisliva skupaj.”
“Jaz bi to mogoče dala sem. Kaj misliš?”

S tem ohranimo dostojanstvo osebe. Kognitivna stimulacija naj ne ustvarja občutka neuspeha, ampak občutek sodelovanja.

Pri demenci je pogosto bolj pomembno, da oseba ostane vključena, kot da nalogo opravi popolnoma pravilno.

Kakšna naj bo dobra kognitivna aktivnost?

Dobra aktivnost za kognitivno stimulacijo naj bo:

• jasna,

• kratka,

• prilagojena osebi,

• vizualno pregledna,

• spoštljiva,

• brez pritiska,

• povezana z znanimi motivi,

• dovolj fleksibilna, da jo lahko poenostavimo.

Pomembno je tudi, da materiali niso preveč otročji. Oseba z demenco ni otrok. Potrebuje prilagojeno aktivnost, vendar še vedno spoštljivo in dostojanstveno obravnavo.

Zato so pogosto najboljši materiali tisti, ki vključujejo realne ali jasno prepoznavne motive, vsakdanje predmete in teme, ki so osebi blizu.

Ali so pripravljene igre lahko koristne?

Pripravljene igre so lahko zelo uporabne, ker svojcem in negovalcem olajšajo izvedbo. Ni jim treba vsakič razmišljati, kaj pripraviti, katere slike izbrati ali kako zastaviti aktivnost.

Dobre igre za kognitivno stimulacijo omogočajo več načinov uporabe. Isto igro lahko uporabimo zelo preprosto ali nekoliko zahtevneje.

Na primer:

• kot pogovor ob slikah,

• kot iskanje parov,

• kot razvrščanje po barvi,

• kot povezovanje predmetov s kategorijami,

• kot iskanje podobnosti in razlik.

Pri tem je pomembno, da igra ni preveč zapletena in da se lahko pravila prilagodijo osebi.

V Memora sistemu so igre prvega stebra zasnovane prav za spodbujanje pozornosti, prepoznavanja, razvrščanja in logičnega povezovanja. Vendar pa lahko kognitivno stimulacijo izvajate tudi z vsakdanjimi predmeti, fotografijami ali drugimi preprostimi materiali, ki so osebi znani.

Najpomembnejše: cilj ni popoln rezultat

Pri kognitivni stimulaciji ni najpomembnejše, da oseba pravilno odgovori, dokonča nalogo ali sledi vsem pravilom.

Včasih je uspeh že to, da oseba pogleda kartico, izbere eno sliko, pokaže zanimanje ali pove eno besedo. Tudi kratek trenutek sodelovanja je lahko dragocen.

Če se aktivnost spremeni v pogovor, je to še vedno kognitivna stimulacija.

Če oseba ne najde pravilnega odgovora, vendar ostane mirna in vključena, je aktivnost še vedno koristna.

Če se ob sliki nasmehne ali pove asociacijo, je to pomemben odziv.

Zaključek

Kognitivna stimulacija pri demenci pomeni nežno spodbujanje pozornosti, prepoznavanja, spomina, logičnega razmišljanja, razvrščanja in povezovanja. Ne gre za testiranje, ampak za prijetno, varno in osebi prilagojeno miselno aktivnost.

Izvajamo jo lahko s fotografijami, slikami, vsakdanjimi predmeti, pogovorom, razvrščanjem, iskanjem parov ali pripravljenimi igrami. Najbolj pomembno je, da aktivnost osebi omogoča občutek uspeha, ne občutka neuspeha.

Pri demenci ni cilj popolnost. Cilj je povezava, dostojanstvo, miselna vključenost in nežno ohranjanje sposobnosti, ki so še prisotne.