Ko človek z demenco začne pozabljati imena, obraze in dogodke, se pogosto zgodi nekaj presenetljivega: ob zvokih najljubše pesmi iz mladosti nenadoma zapoje celotno besedilo.
Ta pojav ni naključje. Glasba aktivira več možganskih področij hkrati, med drugim področja za čustva, gibanje, spomin, pozornost in jezik. Nekatera od teh področij so lahko pri demenci ohranjena dlje kot centri za govor ali kratkoročni spomin.
Zato glasba ni samo prijetna spremljava dneva. Lahko postane pomembno orodje za izboljšanje počutja, zmanjševanje nemira in ohranjanje povezanosti z osebo, ki živi z demenco.
Zakaj glasba deluje pri demenci?
Možgani glasbo obdelujejo na več ravneh hkrati. Ko poslušamo znano pesem, se ne aktivira samo sluh. Aktivirajo se tudi čustva, spomini, gibanje, ritem, govor in pozornost.
Ker so ta omrežja razpršena po različnih delih možganov, jih demenca ne prizadene vseh enako hitro. Zato se lahko zgodi, da se oseba ne spomni, kaj je jedla za zajtrk, še vedno pa prepozna pesem iz mladosti in ob njej doživi močna čustva.
Glasba lahko pomaga:
-
zmanjšati tesnobo in nemir,
-
izboljšati razpoloženje,
-
zmanjšati občutek osamljenosti,
-
spodbuditi komunikacijo,
-
olajšati dnevno rutino,
-
izboljšati sodelovanje pri vsakodnevnih opravilih,
-
ustvariti občutek varnosti in domačnosti.
Pri demenci je pogosto najpomembnejše prav to: ne popoln spomin, ampak občutek povezanosti, miru in prepoznavnosti.
Kaj pravi znanost?
Raziskave kažejo, da lahko znana in osebno pomembna glasba aktivira avtobiografski spomin — torej spomine na osebne življenjske dogodke.
Pri poslušanju znane glasbe so raziskovalci opazili povezave z:
-
boljšim razpoloženjem,
-
zmanjšanjem stresa,
-
več socialne interakcije,
-
manj nemira,
-
lažjim priklicem osebnih spominov,
-
večjim občutkom povezanosti.
Posebej učinkovita je glasba, ki ima za posameznika osebni pomen. Pogosto imajo največji učinek pesmi, ki jih je oseba poslušala v mladosti in zgodnji odraslosti, saj se v tem obdobju oblikujejo zelo močni glasbeni spomini.
Zato pri osebi z demenco običajno bolje deluje skrbno izbrana glasba iz njenega življenja kot naključno predvajanje radia.
5 načinov uporabe glasbe doma
1. Ustvarite osebni glasbeni seznam
Namesto naključne glasbe pripravite seznam pesmi, ki so osebi nekaj pomenile. Najboljše so pesmi iz obdobja mladosti, poroke, družinskih praznovanj, dela, plesov, izletov ali drugih pomembnih življenjskih obdobij.
Vprašanja, ki lahko pomagajo pri izbiri:
-
Katere pesmi so se predvajale na poroki?
-
Katero glasbo je oseba poslušala v mladosti?
-
Katere pesmi so bile priljubljene, ko je bila stara 15–30 let?
-
Katere pesmi jo spomnijo na dom, družino ali praznike?
-
Ali je imela najljubšega pevca, pevko ali skupino?
-
Katere pesmi je pela otrokom ali vnukom?
Za začetek je dovolj že kratek seznam 10–20 pesmi. Pomembno je, da opazujete odziv osebe in seznam sproti prilagajate.
Če se ob določeni pesmi nasmehne, začne peti, premikati nogo ali postane bolj zbrana, je to dober znak, da ima pesem zanjo pomen.
2. Glasbo povežite z dnevno rutino
Osebe z demenco se pogosto bolje počutijo, kadar je dan predvidljiv. Glasba lahko pomaga ustvariti občutek ritma in strukture.
Uporabite jo lahko ob različnih delih dneva:
-
mirna glasba ob jutranjem vstajanju,
-
prijetna glasba med zajtrkom ali kosilom,
-
živahnejša glasba za spodbudo k gibanju,
-
sproščujoče melodije pred spanjem,
-
znana pesem pred vsakodnevnim opravilom.
Na ta način glasba postane nežen signal, kaj se dogaja. Osebi lahko pomaga razumeti prehod iz ene aktivnosti v drugo in zmanjša občutek zmedenosti.
Na primer: če vsak večer pred spanjem predvajate isto mirno glasbo, lahko ta sčasoma postane znak, da se dan umirja.
3. Spodbujajte petje
Petje pogosto ostane ohranjeno tudi takrat, ko ima oseba že težave z govorom ali iskanjem besed. Melodija in ritem lahko podpreta jezik na način, ki je pri običajnem pogovoru težji.
Ni pomembno, ali oseba poje pravilno. Pomembno je sodelovanje, občutek veselja in stik.
Petje lahko:
-
spodbuja govor,
-
aktivira jezikovne centre,
-
podpira dihanje,
-
izboljša razpoloženje,
-
krepi občutek pripadnosti,
-
ustvari prijetne skupne trenutke.
Lahko pojete skupaj, predvajate znane pesmi ali začnete verz, ki ga oseba nadaljuje. Včasih je dovolj že ena vrstica, da se odpre spomin.
Pri tem ne popravljajte besedila in ne opozarjajte na napake. Bolj pomembno je, da se oseba počuti varno in sprejeto.
4. Dodajte gibanje
Glasba naravno vabi k gibanju. Tudi pri osebah z demenco lahko ritem pomaga spodbuditi telo, koordinacijo in razpoloženje.
Če je mogoče, lahko oseba ob glasbi:
-
ploska,
-
tapka z nogo,
-
maha z rokami,
-
se nežno ziba,
-
zapleše nekaj korakov,
-
sledi preprostim gibom z rokami.
Glasba in gibanje skupaj aktivirata več možganskih omrežij kot samo poslušanje. Zato je lahko ples, tudi zelo nežen in preprost, odlična oblika stimulacije.
Pri osebah z omejeno gibljivostjo lahko gibanje poteka tudi sede: premikanje rok, ploskanje, zibanje v ritmu ali nežno tapkanje po kolenih.
Cilj ni pravilna izvedba, ampak prijetna izkušnja.
5. Uporabite glasbo ob nemiru
Pri mnogih osebah z demenco se nemir, zmedenost ali tesnoba povečajo ob določenem delu dneva, pogosto proti večeru. Temu včasih pravimo tudi večerni nemir oziroma sindrom zahajajočega sonca.
Če opazite, da se oseba običajno vznemiri ob podobnem času, lahko glasbo uporabite preventivno — še preden postane nemir zelo izrazit.
Pomaga lahko:
-
mirna glasba pred večerom,
-
znana pesem med umivanjem ali oblačenjem,
-
sproščujoča glasba pred spanjem,
-
tiha glasba v ozadju med počitkom.
Pomembno je, da glasba ni preglasna in da ne ustvarja dodatne preobremenjenosti. Pri nekaterih osebah bo najbolj pomirjujoča tiha instrumentalna glasba, pri drugih pa znana pesem iz mladosti.
Najboljši pokazatelj je vedno odziv osebe.
Čemu se je dobro izogniti?
Čeprav je glasba lahko zelo koristna, ni vsaka glasba primerna za vsako osebo.
Izogibajte se:
-
preglasni glasbi,
-
hitrim menjavam skladb,
-
glasbi z agresivnim ritmom, če osebo vznemiri,
-
neznani glasbi, ki ji ni blizu,
-
preveč dražljajem hkrati,
-
glasbi, ki je povezana z neprijetnimi spomini.
Vedno opazujte obrazno mimiko, držo telesa, dihanje, nemir in razpoloženje. Če oseba postane razdražena, žalostna, napeta ali zmedena, glasbo zamenjajte ali ugasnite.
Glasba naj bo podpora, ne dodatna obremenitev.
Kako vedeti, da glasba pomaga?
Pozitivni odzivi so lahko zelo očitni ali zelo nežni.
Bodite pozorni, ali oseba:
-
začne peti ali mrmrati melodijo,
-
se nasmehne,
-
postane bolj mirna,
-
začne tapkati z nogo,
-
pogleda proti zvočniku,
-
postane bolj zbrana,
-
začne pripovedovati spomin,
-
lažje sodeluje pri opravilu,
-
se bolj vključi v stik z drugo osebo.
Včasih največ ne pove beseda, ampak majhen nasmeh, pogled ali gib roke v ritmu glasbe.
Glasba ni zdravilo, je pa močno orodje
Demence danes še ne znamo pozdraviti. Lahko pa pomembno vplivamo na kakovost življenja ljudi, ki z njo živijo.
Glasba je eden najpreprostejših in najdostopnejših načinov za vzpostavljanje stika, spodbujanje spominov in ustvarjanje trenutkov veselja.
Včasih ena sama pesem odpre vrata do spominov, ki so se zdeli izgubljeni. In prav v teh trenutkih lahko družina ponovno začuti povezanost z osebo, ki jo ima rada.
Glasba morda ne more ustaviti demence. Lahko pa pomaga ohraniti nekaj zelo dragocenega: občutek identitete, bližine in človeške topline.
Ključna sporočila
✓ Izberite glasbo, ki ima za osebo osebni pomen.
✓ Najbolje pogosto delujejo pesmi iz mladosti in zgodnje odraslosti.
✓ Glasbo lahko vključite v dnevno rutino.
✓ Petje in gibanje dodatno okrepita učinek glasbe.
✓ Glasba lahko pomaga zmanjšati nemir in izboljšati razpoloženje.
✓ Vedno opazujte odziv osebe in izbor prilagodite.
✓ Pri demenci lahko ena znana pesem ustvari trenutek povezanosti, ki veliko pomeni.
