Pri demenci se komunikacija postopoma spreminja. Oseba morda težje najde besede, počasneje odgovarja ali se hitro utrudi. Včasih se zdi, kot da pogovor “ne steče več”, zato svojci začnejo govoriti manj — ne zato, ker jim ne bi bilo mar, ampak ker ne vedo, kako pristopiti.
A prav komunikacija je eden najpomembnejših načinov, kako ohranjamo odnos. Ni treba, da je dolga, popolna ali vedno logična. Pomembno je, da oseba dobi občutek: nekdo me vidi, posluša in želi biti z mano.
1. Pogovor ob fotografijah
Fotografije so eden najlažjih načinov za začetek pogovora. Ni treba, da oseba prepozna vse ljudi ali kraje. Fotografija lahko služi kot izhodišče za občutke, opazovanje in nežno pripovedovanje.
Vprašanja, ki lahko pomagajo:
“Kaj opaziš na tej sliki?”
“Se ti zdi, da je bil to vesel trenutek?”
“Kdo ima tukaj lep nasmeh?”
“A ti je všeč ta obleka / hiša / vrt?”
Če oseba ne odgovori, lahko začnete sami:
“Meni se zdi ta fotografija zelo topla. Poglej, kako lepo sedite skupaj.”
Tudi poslušanje je sodelovanje.
2. Izbira med dvema možnostma
Preveč odprta vprašanja so lahko za osebo z demenco zahtevna. Veliko lažje je odgovoriti, če ima pred sabo dve možnosti.
Namesto:
“Kaj bi rada počela?”
vprašajte:
“Bi raje pogledala fotografije ali poslušala glasbo?”
“Ti je bolj všeč kava ali čaj?”
“Morje ali gore?”
“Ples ali petje?”
Takšna vprašanja so preprosta, a vseeno spodbujajo izražanje mnenja. Osebi dajejo občutek izbire in sodelovanja.
3. Kartice z znanimi motivi
Kartice s slikami so odlične, ker osebi ni treba takoj najti prave besede. Lahko pokaže, izbere, primerja ali samo pogleda motiv.
Uporabite lahko kartice z motivi, kot so:
hrana,
živali,
prazniki,
domači predmeti,
slovenski kraji,
vrt,
kuhinja,
morje,
glasba.
Aktivnost je lahko zelo preprosta: položite 4 kartice na mizo in vprašajte:
“Katera ti je najbolj všeč?”
“Kaj bi izbrala za kosilo?”
“Katera slika te spomni na poletje?”
Če oseba ne zna odgovoriti z besedami, lahko samo pokaže. Tudi to je komunikacija.
4. Skupno petje ali poslušanje glasbe
Glasba pogosto doseže dele spomina, ki ostanejo živi tudi takrat, ko govor postane težji. Znana pesem lahko sproži nasmeh, gib, petje ali spomin.
Ni treba pripraviti nič posebnega. Izberite pesmi iz obdobja, ki je bilo osebi pomembno: mladost, poroka, družinska praznovanja, nedeljska kosila, veselice.
Med poslušanjem lahko vprašate:
“Ti je ta pesem znana?”
“Je bolj vesela ali umirjena?”
“Bi jo poslušala še enkrat?”
Včasih bo oseba zapela samo refren. Včasih bo samo poslušala. Oboje je v redu.
5. “Povej mi o tem” aktivnost
To je zelo nežna aktivnost, pri kateri osebi pokažete predmet ali sliko in jo povabite, naj pove karkoli želi.
Na primer: pokažete sliko potice in rečete:
“Povej mi o tem.”
Če ne odgovori, lahko pomagate z namigi:
“To me spomni na praznike.”
“Pri nas smo jo jedli ob nedeljah.”
“A je bila pri vas tudi na mizi?”
Pomembno je, da ne silimo v točen odgovor. Če oseba reče nekaj, kar ni povsem povezano, lahko vseeno sledimo njenemu toku.
6. Skupinsko iskanje simbolov
Če je oseba v domu starejših ali v manjši skupini, so lahko zelo koristne aktivnosti, kjer vsi iščejo slike, simbole ali motive. Takšna igra spodbuja pogovor, opazovanje in sodelovanje.
Primer: vsak ima pred sabo kartico ali tablico s slikami. Vodja reče:
“Poiščimo nekaj, kar raste na vrtu.”
“Kdo najde nekaj rdečega?”
“Katera slika nas spomni na morje?”
Tudi če oseba ne govori veliko, lahko sodeluje s kazanjem, pogledom ali nasmehom. Skupinski format pogosto zmanjša pritisk, ker ni vse usmerjeno samo v eno osebo.
Zaključek
Komunikacija pri demenci ne pomeni samo pogovora v klasičnem smislu. Pomeni tudi skupno opazovanje, izbiro, petje, kazanje, smeh in tiho prisotnost.
Najboljše aktivnosti so tiste, ki osebi ne dajejo občutka, da mora nekaj dokazati. Namesto tega ji ponudijo varno priložnost, da se izrazi na način, ki ji je v tistem trenutku najlažji.
