Pri demenci pogosto največ pozornosti namenimo temu, česa se oseba ne spomni več. Lahko pozabi nedavne dogodke, imena ali dogovore. Kljub temu pa za temi spremembami ostaja človek z bogatim življenjem, številnimi izkušnjami in svojo edinstveno zgodbo.
Vsaka oseba je skozi življenje opravljala različne vloge. Bila je otrok, prijatelj, partner, starš, sodelavec ali sosed. Imela je svoje navade, vrednote, zanimanja in ljudi, ki so ji veliko pomenili. Prav vse to je del njene identitete.
Čeprav demenca vpliva na spomin, občutek, kdo smo, pogosto ne izgine popolnoma. Zato imajo pogovori o življenju pomembno vlogo. Ne zato, da bi preverjali, koliko se oseba še spomni, ampak da ji omogočimo, da ostane povezana s svojo življenjsko zgodbo.
Cilj ni iskati popolnih odgovorov. Cilj je ustvariti prijeten pogovor, v katerem se oseba počuti slišana, spoštovana in sprejeta.
Zakaj pogovor pomaga ohranjati identiteto?
Ko nekoga povabimo, da pripoveduje o svojem življenju, mu pokažemo, da ga vidimo kot osebo in ne le skozi bolezen.
Pogovor lahko prebudi občutek ponosa, veselja ali pripadnosti. Spomini pogosto niso pomembni zaradi popolne natančnosti, ampak zaradi občutkov, ki jih nosijo.
Zato je lahko že nekaj minut prijetnega pogovora pomemben del dneva.
1. Pogovor o otroštvu
Spomini na otroštvo pogosto ostanejo ohranjeni dlje kot novejši dogodki. Oseba se morda ne spomni, kaj je počela zjutraj, lahko pa zelo živo pripoveduje o hiši, v kateri je odraščala, svojih starših ali igrah s prijatelji.
Namesto vprašanja:
»Se še spomniš svoje osnovne šole?«
lahko rečemo:
»Zanima me, kakšen je bil kraj, kjer si odraščal.«
ali:
»Verjetno ste se kot otroci veliko igrali zunaj.«
Takšna vprašanja odpirajo pogovor brez občutka preverjanja.
2. Pogovor o delu in poklicu
Za mnoge ljudi je poklic pomemben del njihove življenjske zgodbe. Dolga leta so razvijali znanje, spretnosti in odnose, zato lahko pogovor o delu prebudi občutek ponosa.
Lahko rečemo:
»Kako je potekal vaš običajen delovni dan?«
ali:
»Kaj vam je bilo pri vašem delu najbolj všeč?«
Oseba morda ne bo opisala vseh podrobnosti, vendar lahko že kratek pogovor okrepi občutek, da so njene življenjske izkušnje še vedno pomembne.
3. Pogovor o družini
Družina je pogosto ena najmočnejših povezav z identiteto.
Lahko skupaj pogledate družinske fotografije ali preprosto omenite bližnje.
Na primer:
»Vidim, da vam je družina vedno veliko pomenila.«
ali:
»Katera družinska praznovanja ste imeli najraje?«
Ni pomembno, ali oseba navede vsa imena pravilno. Veliko pomembnejši je občutek topline, ki ga takšni pogovori pogosto prinesejo.
4. Pogovor o hobijih in zanimanjih
Marsikdo je rad vrtnaril, šival, kuhal, hodil v hribe, igral glasbo ali skrbel za živali.
Ko govorimo o dejavnostih, ki so človeka veselile, mu pomagamo ponovno stopiti v stik z delom njegove osebnosti.
Lahko vprašamo:
»Kaj ste najraje počeli v prostem času?«
ali:
»Ste imeli kakšen hobi, ki vas je vedno sprostil?«
Takšni pogovori pogosto vodijo do prijetnih zgodb in nasmehov.
5. Pogovor o pomembnih življenjskih dogodkih
Poroka, rojstvo otrok, prva zaposlitev, selitev ali potovanja so dogodki, ki zaznamujejo človekovo življenje.
Namesto podrobnih vprašanj lahko začnemo z opazovanjem.
Na primer:
»To je bil gotovo poseben dan.«
ali:
»Videti je, da vam ta dogodek veliko pomeni.«
S tem osebi damo možnost, da deli toliko, kolikor želi.
6. Pogovor o vrednotah in navadah
Identiteto ne sestavljajo samo dogodki, ampak tudi način življenja.
Lahko vprašamo:
»Kaj vam je bilo v življenju vedno najbolj pomembno?«
ali:
»Kaj ste najraje počeli ob nedeljah?«
Takšna vprašanja pogosto vodijo do pogovorov o družini, prijateljstvu, delu ali vsakdanjih navadah, ki so človeka spremljale več let.
7. Pogovor o tem, kaj osebo razveseljuje danes
Čeprav govorimo o preteklosti, ne smemo pozabiti na sedanjost.
Tudi oseba z demenco ima še vedno svoje želje, občutke in preference.
Lahko vprašamo:
»Kaj vam je danes najbolj prijetno?«
ali:
»Ob čem se najbolj sprostite?«
S tem pokažemo, da njena identiteta ni povezana samo s preteklostjo, ampak tudi s tem, kdo je danes.
Kako naj potekajo takšni pogovori?
Najpomembnejše je, da pogovor poteka mirno in brez pritiska.
Ni treba, da oseba odgovori na vsako vprašanje. Včasih bo pripovedovala zelo podrobno, drugič bo odgovorila le z nekaj besedami ali nasmehom.
Namesto:
»Ali se spomniš, kdaj se je to zgodilo?«
lahko rečemo:
»To je bil očitno zelo lep del vašega življenja.«
Namesto:
»To ni bilo tako.«
raje odgovorimo:
»Zanimivo je poslušati vaše spomine.«
Takšen pristop zmanjšuje občutek neuspeha in spodbuja sproščen pogovor.
Kdaj je bolje pogovor zaključiti?
Če opazimo, da oseba postaja utrujena, žalostna ali nemirna, je smiselno temo nežno zaključiti.
Lahko rečemo:
»Hvala, ker ste to delili z menoj.«
ali:
»Lepo je bilo poslušati vaše zgodbe.«
Ni treba vztrajati pri pogovoru. Že nekaj prijetnih minut lahko veliko pomeni.
Memora kartice lahko pomagajo
Memora igre v 4. stebru spodbujajo pogovor o življenjskih izkušnjah, osebnih zgodbah in prijetnih spominih.
Kartice s podobami družinskih trenutkov, poklicev, praznikov, vsakdanjih opravil ali predmetov iz preteklosti pogosto služijo kot izhodišče za sproščen pogovor.
Namesto da od osebe zahtevajo pravilne odgovore, jo povabijo k pripovedovanju in deljenju svojih izkušenj. Na ta način pomagajo ohranjati občutek identitete ter spodbujajo prijetno komunikacijo med osebo z demenco in njenimi bližnjimi.
Zaključek
Človek ni le to, česa se spomni danes. Je tudi vse, kar je skozi življenje doživel, ustvaril in delil z drugimi.
Čeprav demenca prinese spremembe v spominu, lahko pogovor o življenjski zgodbi še vedno krepi občutek identitete in pripadnosti.
Včasih je dovolj eno vprašanje, ena fotografija ali ena prijetna zgodba, da se oseba za trenutek znova poveže s pomembnim delom svojega življenja.
Prav ti trenutki ji lahko pomagajo ohraniti občutek, da njena zgodba še vedno živi in da je še vedno pomembna.
