Pri demenci se pogosto zgodi, da oseba vse težje prikliče nedavne dogodke. Morda se ne spomni, kaj je jedla za kosilo ali kdo jo je obiskal dopoldne. Kljub temu pa lahko zelo živo pripoveduje zgodbe iz otroštva, se spominja svojega prvega delovnega mesta ali z nasmehom govori o družinskih praznovanjih izpred več desetletij.
To ni naključje. Pri številnih oblikah demence ostanejo starejši spomini ohranjeni precej dlje kot novejši. Prav zato imajo lahko pogovori o preteklosti pomembno vlogo pri vsakodnevnem življenju osebe z demenco.
Ne gre za to, da bi preverjali, koliko se oseba še spomni. Veliko pomembneje je, da ji omogočimo občutek povezanosti z lastnim življenjem. Spomini namreč niso le dogodki iz preteklosti – pomagajo oblikovati občutek, kdo smo, kaj smo doživeli in kaj nam je bilo vedno pomembno.
Zakaj so spomini pomembni pri demenci?
Vsak človek svojo identiteto gradi skozi življenjske izkušnje. Spomini na družino, delo, prijatelje, hobije in pomembne življenjske dogodke ustvarjajo zgodbo našega življenja.
Ko demenca začne vplivati na spomin, se lahko zgodi, da oseba težje povezuje sedanjost s svojo preteklostjo. Zaradi tega se lahko pojavi občutek negotovosti ali izgubljenosti.
Pogovor o znanih dogodkih lahko pomaga ponovno vzpostaviti občutek domačnosti. Ko se oseba spomni trenutkov, ki so ji veliko pomenili, se pogosto sprostita tudi pogovor in čustveni stik.
Pri tem ni pomembno, ali je zgodba popolnoma natančna. Pomembno je predvsem, da oseba dobi priložnost govoriti o svojem življenju in da jo nekdo posluša z zanimanjem.
1. Pogovor ob starih fotografijah
Fotografije pogosto spodbudijo spomine, ki jih oseba sama morda ne bi priklicala.
Namesto vprašanj, kot so:
"Se spomniš, kdo je to?"
lahko rečemo:
"Na tej fotografiji ste vsi videti zelo nasmejani."
ali:
"Vidim lepo družinsko praznovanje."
Takšen način pogovora osebi ne nalaga pravilnih odgovorov. Če se želi vključiti, lahko sama pove več. Če ne, je dovolj že skupno opazovanje fotografije.
Včasih bo oseba začela pripovedovati zgodbo, drugič bo komentirala oblačila, kraj ali vreme na fotografiji. Vsak odziv je dragocen.
2. Glasba, ki spremlja življenje
Pesmi iz mladosti pogosto ostanejo v spominu tudi takrat, ko druge informacije že bledijo.
Znana melodija lahko prebudi prijetne občutke, sproži petje ali spomine na določene ljudi in dogodke.
Lahko skupaj poslušate glasbo in rečete:
"To pesem si verjetno velikokrat slišal."
ali:
"Ob kateri glasbi ste radi plesali?"
Ni pomembno, ali oseba pozna naslov pesmi. Pomembno je, da glasba ustvari prijetno vzdušje in odpre prostor za pogovor.
3. Predmeti z osebno zgodbo
Veliko predmetov nosi poseben pomen. Stara ura, šivalni pribor, kuharska knjiga, delovno orodje ali medalja lahko hitro prikličejo pomembne življenjske spomine.
Predmet lahko preprosto položimo na mizo in rečemo:
"Ta predmet ima gotovo zanimivo zgodbo."
ali:
"Veliko ljudi je takšne stvari uporabljalo vsak dan."
Če oseba želi pripovedovati, jo poslušamo brez popravljanja. Če ostane tiho, je tudi to povsem v redu.
4. Pogovor o poklicu in vsakdanjem delu
Mnogi ljudje so velik del življenja posvetili svojemu poklicu. Tudi po pojavu demence lahko ostanejo spomini na delo zelo živi.
Lahko vprašamo:
"Kaj vam je bilo pri vašem delu najbolj všeč?"
ali:
"Kako je potekal vaš običajen delovni dan?"
Takšni pogovori pogosto krepijo občutek sposobnosti in ponosa. Oseba ponovno stopi v vlogo, ki jo je opravljala dolga leta.
5. Obujanje družinskih običajev
Skoraj vsaka družina ima svoje tradicije. Praznovanja, nedeljska kosila, prazniki ali posebni recepti pogosto ostanejo močno zapisani v spominu.
Lahko rečemo:
"Kako ste doma praznovali božič?"
ali:
"Kaj ste najraje pripravljali za družinska kosila?"
Pogovor o običajih pogosto vodi do toplih spominov in občutka pripadnosti.
6. Vonji in okusi, ki prebujajo spomine
Včasih spominov ne sproži pogovor, ampak vonj ali okus.
Vonj sveže pečenega kruha, kave, vanilje ali sivke lahko osebo spomni na dom, starše ali določeno obdobje življenja.
Ob pripravi hrane lahko rečemo:
"Ta vonj me spominja na domačo kuhinjo."
ali:
"Ste tudi vi kdaj pekli takšno pecivo?"
Ni nujno, da oseba odgovori z besedami. Že nasmeh ali prijeten izraz na obrazu lahko pokaže, da je vonj prebudil prijeten občutek.
7. Skupno ustvarjanje življenjske zgodbe
Če oseba rada pripoveduje, lahko skupaj ustvarjate preprost album ali življenjsko knjigo.
Vanjo lahko vključite fotografije, zapiske, imena pomembnih ljudi, krajev in dogodkov.
Ob tem lahko mirno pripovedujete:
"Tukaj sta bila na morju."
"To je bila vaša poroka."
"Tukaj ste živeli več let."
Takšna knjiga ni namenjena preverjanju spomina. Je pripomoček, ki pomaga ohranjati občutek lastne življenjske poti.
Kako naj potekajo aktivnosti s spomini?
Najpomembneje je, da osebi pustimo dovolj časa.
Ni treba hiteti z vprašanji ali iskati pravilnih odgovorov. Veliko bolj prijetno je, če pogovor poteka naravno.
Namesto:
"Ali se spomniš, kdo je bil to?"
lahko rečemo:
"Videti je, da je bila to pomembna oseba."
Namesto:
"Kdaj se je to zgodilo?"
lahko rečemo:
"To je bil očitno lep življenjski trenutek."
Tak način pogovora zmanjšuje pritisk in omogoča, da oseba sodeluje toliko, kolikor zmore.
Kdaj je bolje aktivnost zaključiti?
Če opazimo, da pogovor povzroča žalost, nemir ali utrujenost, ga je smiselno nežno zaključiti.
Včasih določen spomin ni prijeten ali pa osebo preveč obremeni.
Takrat lahko preprosto rečemo:
"Hvala, ker si to delil z menoj."
ali:
"Poglejva še kaj drugega."
Ni treba vztrajati pri temi. Namen aktivnosti je prijetno doživetje in občutek povezanosti, ne obujanje bolečih izkušenj.
Memora kartice lahko pomagajo
Memora igre v 4. stebru so namenjene spodbujanju pogovora o življenjskih izkušnjah, osebnih zgodbah in prijetnih spominih.
Kartice z družinskimi prizori, prazniki, poklici, vsakodnevnimi opravili ali predmeti iz preteklosti pogosto spodbudijo pripovedovanje tudi pri ljudeh, ki sicer težko začnejo pogovor.
Vizualne podobe pomagajo priklicati občutke, asociacije in življenjske zgodbe, ne da bi oseba imela občutek, da mora odgovarjati pravilno.
Takšne aktivnosti krepijo občutek identitete, spodbujajo komunikacijo in pogosto ustvarijo prijetne trenutke med osebo z demenco in njenimi bližnjimi.
Zaključek
Spomini so veliko več kot zgolj podatki o preteklosti. So del človekove zgodbe in pomemben del njegove identitete.
Čeprav demenca vpliva na spomin, lahko številni življenjski trenutki ostanejo živi še dolgo. Prav ti spomini pogosto prinesejo občutek varnosti, veselja in bližine.
Včasih je dovolj ena fotografija, znana pesem, vonj domače hrane ali preprost pogovor, da se za trenutek znova odpre svet lepih doživetij.
Največjo vrednost nima popoln spomin, ampak občutek, da je oseba slišana, sprejeta in da njena življenjska zgodba še vedno šteje.
