Primeri vaj za pozornost pri demenci
Spodnje vaje so zasnovane tako, da jih lahko svojci, negovalci ali terapevti uporabijo doma, v domu starejših ali pri individualnem delu. Ne potrebujete posebne opreme — pogosto zadoščajo fotografije, predmeti iz domačega okolja, revije, barvni papirji ali vsakdanji gospodinjski predmeti.
1. Iskanje enakih slik
To je ena najbolj klasičnih vaj za pozornost, prepoznavanje in vizualno primerjanje. Pred osebo položimo nekaj slik, med katerimi sta dve enaki ali zelo podobni.
Nato rečemo:
“Poglejva, kateri dve sliki sta enaki.”
Če oseba ne najde para, ji lahko pomagamo:
“Meni se zdi, da sta ti dve podobni. Kaj misliš?”
To ni tekmovanje. Tudi če oseba samo pogleda slike in eno izbere, je to že oblika miselne vključenosti.
Doma lahko uporabite podvojene fotografije iz družinskega albuma, slike iz revij ali natisnjene preproste motive, kot so sadje, živali, rože, predmeti iz kuhinje ali narave. Lahko pa uporabite tudi Memóra kartice, v katerih smo izbrali številčne znane motive iz Slovenije in preteklosti.
2. Iskanje določene barve
Barve so pogosto zelo hvaležno izhodišče, ker ne zahtevajo zapletenega priklica besed. Osebi ni treba nujno poimenovati predmeta, lahko samo poišče nekaj rdečega, modrega, zelenega ali rumenega.
Na mizo lahko položimo nekaj predmetov, nato vprašamo:
“Poiščiva nekaj zelenega.”
“Katera stvar je najbolj podobna tej barvi?”
“Bi dala vse modre stvari skupaj?”
Ta vaja spodbuja pozornost, vizualno razlikovanje in razvrščanje. Če oseba ne pozna več imena barve, to ni težava. Lahko pokažemo barvo in rečemo:
“Poiščiva nekaj take barve.”
Tukaj se lepo vključuje tudi aktivnost Poveži barve, kjer oseba išče barvne povezave med karticami. Takšna aktivnost je lahko posebej uporabna, ker ima že pripravljeno strukturo, jasne vizualne dražljaje in ne zahteva zapletenih pravil.
3. Opazovanje podrobnosti na sliki
Pri tej vaji osebi pokažemo eno samo sliko. Lahko je fotografija vrta, kuhinje, gozda, živali, domače mize ali znanega predmeta. Nato jo povabimo k opazovanju.
Namesto da vprašamo: “Kaj je to?”, lahko začnemo bolj odprto:
“Kaj vidiš na tej sliki?”
“Katera stvar ti najprej pade v oči?”
“Je tukaj kaj zelenega?”
“Kje je nekaj okroglega?”
“Kaj bi lahko uporabili v kuhinji?”
Takšna vprašanja osebi omogočajo, da odgovori na več načinov. Ni samo enega pravilnega odgovora. Če reče nekaj nepričakovanega, lahko nadaljujemo prijazno:
“Zanimivo, tudi jaz zdaj to vidim.”
S tem spodbujamo opazovanje, pozornost in govor, ne da bi osebo popravljali ali spravljali v zadrego.
4. Primerjanje dveh slik
Pri demenci so naloge primerjanja lahko zelo koristne, ker spodbujajo miselno primerjavo, iskanje podobnosti in razlik. Uporabimo dve sliki, ki sta si dovolj podobni, da ju je mogoče primerjati, vendar ne tako zapleteni, da bi osebo zmedli.
Na primer:
Vprašanja so lahko:
“Kaj je na teh dveh slikah podobno?”
“Katera stvar je večja?”
“Katera slika prikazuje žival?”
“Katera stvar spada v kuhinjo?”
“Katero bi našli zunaj?”
Če je primerjanje pretežko, lahko nalogo poenostavimo:
“Poglejva to sliko. Tukaj je mačka. Na drugi pa je pes. Obe sta živali.”
Tudi razlaga z vaše strani je del aktivnosti. Oseba ne rabi vedno sama najti odgovora. Pomembno je, da je vključena v skupno opazovanje.
5. Kaj ne spada zraven?
Vaja “kaj ne spada zraven” spodbuja logično razmišljanje, razvrščanje in prepoznavanje kategorij. Pri osebah z demenco jo moramo uporabljati nežno in brez občutka preverjanja.
Na mizo položimo 3 ali 4 predmete ali slike. Na primer:
-
žlica,
-
krožnik,
-
skodelica,
-
nogavica.
Nato rečemo:
“Tukaj imamo nekaj stvari. Tri mogoče spadajo skupaj, ena pa malo manj. Poglejva skupaj.”
Če oseba izbere drug predmet, je ne popravimo ostro. Lahko vprašamo:
“Aha, zanimiva izbira. Zakaj bi dala to stran?”
Včasih bo njen odgovor imel svojo logiko. Morda nogavico poveže z jutranjo rutino, skodelico pa z zajtrkom. Pri demenci je pomembno, da ne iščemo samo “šolskega” pravilnega odgovora, ampak tudi miselni proces.
Za domačo uporabo lahko pripravite skupine, kot so:
-
kuhinjski predmeti + en kos oblačila,
-
vrtno orodje + ena igrača,
-
sadje + en gospodinjski predmet,
-
živali + en kos pohištva,
-
stvari za kopalnico + ena stvar iz kuhinje.
6. Razvrščanje predmetov po lastnosti
Razvrščanje je zelo uporabna vaja za pozornost in logično povezovanje. Oseba lahko predmete razvršča po barvi, obliki, uporabi, prostoru ali občutku.
Primeri:
-
vse mehke stvari skupaj,
-
vse lesene stvari skupaj,
-
vse, kar spada v kuhinjo,
-
vse, kar najdemo zunaj,
-
vse, kar je povezano z vrtom,
-
vse, kar je okroglo.
Doma lahko uporabite zelo preproste predmete:
Navodilo naj bo kratko:
“Dajva skupaj vse, kar je rdeče.”
“Poiščiva stvari, ki spadajo v kuhinjo.”
“Kaj bi dala skupaj?”
Če oseba sama predlaga drugačen način razvrščanja, je to lahko odlično. Morda ne bo sledila našemu pravilu, ampak bo ustvarila svoje. Tudi to je oblika miselne aktivnosti.
7. Iskanje podobnosti v prostoru
Vaje za pozornost niso omejene na mizo. Veliko lahko naredimo tudi v prostoru. Sedimo v kuhinji, dnevni sobi ali na vrtu in skupaj iščemo določene stvari.
Na primer:
“Poiščiva nekaj lesenega.”
“Kje vidiš nekaj zelenega?”
“Kaj je tukaj okroglo?”
“Katera stvar je mehka?”
“Kaj uporabljamo pri jedi?”
Ta vaja je prijetna, ker uporablja znano okolje. Oseba se ne sreča z nečim popolnoma novim, ampak z domačimi predmeti, ki jih lahko vidi, prime in prepozna.
Če je oseba utrujena, lahko vi pokažete predmet in ga opišete:
“To je lesena miza. Tukaj pa je še lesen stol. Oba sta iz lesa.”
Tako še vedno spodbujate pozornost, tudi če oseba ne odgovarja veliko.
